Kašelj – vrste, vzroki in najučinkovitejši načini zdravljenja

Kašelj je eden najpogostejših simptomov težav z dihali in pogosto prvi znak, da v telesu poteka okužba ali draženje. Najpogosteje se pojavi v hladnejših mesecih, ko so pogosti prehladi, viroze in okužbe zgornjih dihal. Čeprav ga velikokrat dojemamo kot nadležno, je kašelj pravzaprav pomemben obrambni mehanizem, ki skrbi za čiščenje dihalnih poti.

Da bi ga znali pravilno obvladati, je ključno razumeti, kako nastane, katere vrste kašlja poznamo in kakšni so najbolj učinkoviti načini zdravljenja.

Kašelj je refleks, ki se sproži, ko receptorje v dihalnih poteh dražijo sluz, tujki, hladen zrak ali vnetni procesi. Informacija o dražljaju potuje v možgane, ki nato sprožijo hiter in močan izdih, s katerim telo poskuša očistiti dihalne poti. Zato je zelo pomembno, da prepoznamo vrsto kašlja, saj se načini zdravljenja lahko močno razlikujejo.

Poznamo več vrst kašlja:
Suh (dražeč) kašelj

Suh kašelj ne spremlja izločanje sluzi, pogosto pa ga zaznamuje neprijeten občutek žgečkanja v grlu. Najpogosteje se pojavi ob začetku virusnih okužb, po draženju sluznice ali ob izpostavljenosti hladnemu zraku.

Značilen je za:

• poslabšanje ponoči,
• suh občutek v grlu,
• napade kašlja, ki motijo spanec.

Moker (produktiven) kašelj
Pri mokrem kašlju se izloča sluz, njen videz pa nam lahko pomaga prepoznati vzrok težav:

• prozorna sluz → pogosto kaže na virusno okužbo,
• rumena ali zelena sluz → običajno pomeni bakterijsko vnetje,
• rjavkasta sluz → lahko posledica draženja ali stare krvavitve.

Laringealni kašelj
Gre za oster, suh kašelj, ki se pojavlja v intenzivnih napadih. Pogosto je povezan s težjim vdihom v času napada. Izkašljevanja običajno ni.

Trahealni kašelj
Značilen je “lajajoč” zvok in pogosto prisotna bolečina za prsnico. Sprva je suh, nato lahko postane produktiven, ko se sluz zmehča.

Kašelj pri bronhitisu:

• Akutni bronhitis: kašelj se običajno začne suh, nato postane moker.
• Kronični bronhitis: pogost pri kadilcih; značilen je jutranji kašelj z izločanjem goste sluzi.

Zdravljenje kašlja
Najprej je pomembno ugotoviti, ali gre za virusno ali bakterijsko okužbo:

• virusne okužbe: bister izloček, brez visoke vročine, postopno izboljšanje,
• bakterijske okužbe: zelena/rumena sluz, višja temperatura, slabše počutje.

Antibiotiki pomagajo le pri bakterijskih okužbah, zato pri virusnih niso potrebni.

Pri suhem kašlju priporočamo antitusike, ki umirijo refleks kašljanja,

• zeliščne pripravke (slezenovec, islandski lišaj),
• tople napitke,
• vlaženje zraka.

Pri mokrem kašlju pomagajo:

• ekspektoransi (npr. ambroksol ali zeliščni sirupi),
• več tekočin,
• inhalacije s toplo paro ali fiziološko raztopino.

Pri lajšanju kašlja lahko veliko naredimo tudi sami, pijemo dovolj tople tekočine, redno zračimo prostore, vendar brez prepiha, spimo z rahlo dvignjenim vzglavjem, se izogibamo cigaretnemu dimu, vlažimo zrak v prostoru, izvajamo inhalacije s fiziološko raztopino.

Ti ukrepi lahko občutno zmanjšajo draženje sluznice in pomagajo hitreje umiriti kašelj.

Če našteti ukrepi ne izboljšajo simptomov, je potreben obisk pri zdravniku, predvsem kadar kašelj traja dlje kot tri tedne, se pojavi kri v izpljunku, je prisotna visoka vročina, in se pojavi močna zasoplost ali bolečina v prsnem košu,