Driska – vzroki, zdravljenje in kdaj k zdravniku

Driska je ena najpogostejših prebavnih težav in v večini primerov mine sama od sebe v nekaj dneh. Kljub temu pa lahko ob neustreznem ukrepanju povzroči zaplete, predvsem dehidracijo, zato je pomembno, da vemo, kako jo pravilno zdraviti. Članek je namenjen splošnemu informiranju o driski in njenih najpogostejših oblikah zdravljenja.

Kaj je driska?

Drisko opredeljujemo kot pogosto odvajanje tekočega ali vodnatega blata. Lahko je akutna (traja nekaj dni), vztrajna (do 4 tedne) ali kronična (več kot 4 tedne). Najpogosteje je posledica okužb (virusi, bakterije, paraziti), lahko pa jo povzročijo tudi zdravila, prehranske intolerance, stres ali kronične bolezni prebavil.

Najpogostejši vzroki driske

Najpogostejši vzroki za drisko so:

• virusne okužbe (npr. norovirus, rotavirus),
• bakterijske okužbe (npr. Salmonella, Campylobacter),
• potovalna driska zaradi onesnažene hrane ali vode,
• intoleranca na laktozo ali druge sladkorje,
• stranski učinki zdravil (npr. antibiotiki),
• kronične bolezni, kot sta sindrom razdražljivega črevesa ali vnetna črevesna bolezen.

Osnova zdravljenja driske: hidracija

Nadomeščanje tekočin in elektrolitov je najpomembnejši korak pri zdravljenju driske. Pri driski telo izgublja vodo, natrij, kalij in druge elektrolite.

Priporočila vključujejo:

• pitje vode v manjših, pogostih požirkih,
• uporabo oralnih rehidracijskih raztopin, ki so na voljo v lekarni,
• pri otrocih in starejših še posebej pozorno spremljanje znakov dehidracije.

Gazirane pijače, alkohol in zelo sladki napitki niso priporočljivi, saj lahko drisko poslabšajo.

Prehrana ob driski – kaj jesti in čemu se izogibati

V akutni fazi je smiselna lahko prebavljiva hrana. Pogosto se omenja t. i. BRAT dieta (banana, riž, jabolčna čežana, toast), ki lahko pomaga umiriti prebavila.

Priporočljivo je:

• izogibanje mastni, zelo začinjeni in sladki hrani,
• postopno uvajanje običajne prehrane, ko se stanje izboljšuje,
• previdnost pri mlečnih izdelkih, saj se lahko začasno pojavi laktozna intoleranca.

Probiotiki in driska

Probiotiki lahko pomagajo skrajšati trajanje driske, zlasti po jemanju antibiotikov. Njihov učinek je odvisen od seva in posameznika, zato niso univerzalna rešitev, lahko pa so koristna dopolnitev zdravljenja.

Kdaj je potreben obisk zdravnika zaradi driske?

Zdravniško pomoč je nujno poiskati, če:

• driska traja več kot 2–3 dni pri odraslih,
• se pojavi kri ali sluz v blatu,
• je prisotna visoka vročina,
• se pojavijo znaki dehidracije (suha usta, malo urina, omotica),
• gre za dojenčka, majhnega otroka, nosečnico ali starejšo osebo,
• je driska kronična ali se pogosto ponavlja.

Zaključek – kako pravilno ukrepati ob driski

Driska je sicer pogosta in večinoma nenevarna težava, vendar zahteva pravilno ukrepanje. Ključni so hidracija, ustrezna prehrana in preudarna uporaba zdravil. Lekarna ima pomembno vlogo pri svetovanju, izbiri rehidracijskih raztopin in prepoznavanju znakov, ko je potreben obisk zdravnika. Pravilne in razumljive informacije pomagajo zagotoviti varno in učinkovito obravnavo te pogoste prebavne motnje.

VIRI:

1. Mayo Clinic (4. 2. 2026). Diarrhea (Diagnosis & Treatment). https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/diarrhea/diagnosis-treatment/drc-20352246
2. Mayo Clinic (4. 2. 2026). Traveler’s diarrhea. https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/travelers-diarrhea/symptoms-causes/syc-20352182
3. National Institute of Diabetes and Digestive and Kidney Diseases (NIDDK / NIH) (4. 2. 2026). https://www.niddk.nih.gov/